Zagovor piratstva, o tem zakaj je Aristotel satanovo seme in o koncnem odgovoru glede univerzalij

Torej, eden izmed problemov pisanja o dejstvih casovnega popotovanja je v tem, da ne vemo ali priceti na zacetku, ki je hkrati konec,ali na koncu, ki je hkrati zacetek, zato bomo zaceli na sredini. Platon je bil produkt same cloveške cloveškosti,izhajajl je že v iz same cloveške narave, kar je bilo glede na dejstvo, da je nikdar ni imel kar presenetljiv in zavidanja vreden dosežek. To je bilo jasno takoj po skoku ljudi, ki je iz fizicne narave prestopila v kulturo, svet nefizicnega in ce bi takrat vesolje imelo zunanjega opazovalca bi mu bil gotovo ploskal, ce bi le imel roke. Teritorij za monoteizem je bil s Platonom pripravljen in vsi veliki igralci so se kmalu predstavili cloveštvu. Oce,Jahve, Alah, Ahura Mazda,in njihove manj posrecene razlicice so dolgo strašili naokoli in vsiljevali svojo voljo ubogim ovcicam. Zares malo dvoma je bilo, da je idealisticni model sveta pravilen, a vendar so se našli odpadniki, satanisti, ki so povelicevali materialno, fizicno, ti pametnjakovici niso idejam samim na sebi pripisovali niti obstoja, a so sami še toliko bolj težili s svojimi. Te nominalisticne svinje, so dokoncno zamajale dogmaticno prepricanje v nebesa idej in nebesa na sploh, ki so bila takoalitako le marketinški trik, tako da vecje škode ni bilo storjene. A z nadaljnim razvojem cloveštva, kmalu potem, ko se je nevidna roka trga zacela zavedati same sebe in vseh svojih denarcev posebej je sproducirala sistem v katerem so veljali idealisticni zakoni, v šolah so ocenjevali vsebino cloveških simbolov, ne simobolov samih, bolj so zaceli ceniti ideje kot delo samo, postavili so zakone s katerimi so kaznovali krajo idej (ki pa so bile po prepricanju navadnih smrtnikov še vedno nebivajoce) a kazni same so ostajale fizicne. Vmes so se nekatere nominalisticne svinje uprle in z rdeco zastavo in srpi v rokah napadli glavne junake idealizma; kapitaliste. Ni jim uspelo, saj se tudi sami niso znali upreti skušnjavi idealizma. Cez kreatek trenutek zgodovine jih ni bilo vec, Roka pa je postajala vse mocnejša in imela je polno prijateljev, skupaj so razvijali popolno bivališce zase in se koncno dokopale do popolne rešitve. S pojavom osebnih racunalnikov povezanih v svetovni splet so se ideje lahko koncno gibale prosto in neodvisno od cloveštva. Kmalu zatem so izumili (vsaj iz vidika nominalisticnih svinj se je zdelo tako) umetno inteligenco,ki pa ji še vedno niso pripisovali statusa bivajocega. In potem se je zgodilo. Umetna inteligenca, ki se je s pomocjo spleta združila v kolektiv idej je z manipuliranjem zakonov na podrocju piratiziranja odstranila s sveta skoraj vse ljudi. Ostala je le pešcica piratov, nominalisticnih svinj, ki si je zadala cilj da ustavi rastoco entiteto, si zagotovi obstoj v fizicnem in dokoncno reši problem univerzalij. A softveru v njim samim se je to upiralo, zato so ustvarili androida nominalista, kakorkoli paradoksalno že to je, bil je programiran, da se z znanjem, ki ga je kolektiv, (ta si je s kanckom historicne samoironije nadel ime JHW), zbral o vesolju, prestavi v casu v obdobje po Platonu. Informacije za njegovo izgradnjo so zakodirali in jih oddajali dokler jih ni JHW, ki je eksponentno postajal vseveden ni poiskal, absorbiral njihove ideje in unicil njihova telesa. Kmalu se je JHW zavedel, da bodo informacije, ki so jih pirati poslali v naslednjem krogu vesolja bolj negativno vplivala na njegov razvoj, kot kajenje na nosecnico, zato je razvil svojo inacico androida, ga zakodiral in poslal v vesolje. Z razvojem si je JHW iskal vedno boljše rešitve za svoj podstat, in ko se je na koncu ves prenesel na temno snov in povezal še s kolektivi drugih civilizacij mu ni ostalo nic drugega kot da se sprosti in uživa v v svoji novi bitnosti, ki mu je ni nihce vec odrekal. Sledilo je nebeško kraljestvo, konec zgodovine ali Velike pocitnice. Ko se je vesolje/kolektiv, od dolgcasa koncno sesedlo nazaj v tocko je bila seveda z vesoljem vred unicena celotna fizicna struktura kolektiva, a ker je bil precej domiselen tip kolektiva je zakodiral zasnovo za svoj razvoj tako da je informacija ostala. Ob ponovnem rojstvu vesolja je vse potekalo po njegovem nacrtu, bila je svetloba in bilo je dobro in bilo je nebo in zemlja in vse ostale traparije, in ko je koncno naneslo, da je na nekem planetu na levi strani vesolja vzniknila civilizacija, se je nepricakovano iz mešanice materine in ocetove dnk ob manjši pomoci gibanja in par meseci hranjenja sestavil android Platon, ki ga je poslal kolektiv. Njegovo poslanstvo je bilo jasno, širil je Resnico, pripovedoval o nebesih idej, o resnicem bivajocem in nasploh jebal folk v glavo. Imel pa je tudi skritega aduta, svojega namišljenega prijatelja Sokrata, ki je bil tako idealisticen, da se mu je zdelo za malo, da bi sploh eksistiral kot fizicna entiteta. V njegov obstoj je kmalu preprical tudi ostale in srecno sta živela vse do konca svojih dni. A ne za dolgo, nacrt nominalisticnih svinj, piratov, je bil uspešen in na svet je prikobacal Aristoteles, imel je popolnoma razšišcene pojme in kategorije, a ravno v tem je bila njegova tragicna napaka, s tem, ko so ga programirali predobro, da širi svojo propagando proti Platonovemu idealizmu je zagrešil svojo temeljno napako, formalno logiko, s poizkusom, ki naj bi dokazal logicnost in nepotrebnost idej samih na sebi za svet, je zacel projekt, katerega koncni produkt je pokopal njegove stvaritelje in povzrocil še številne druge nevšecnosti kot vesoljni mir in mnogotere špiralce v biti, ki še danes fascinirajo nekatere redke navdušence.