Homonistični manifest

Vso svojo zgodovino se človek čudi in sprašuje, sprašuje po namenu svojega obstoja, sprašuje po vzrokih lastne narave in končno je napočil čas, ko se lahko lotimo temeljite anallize, pregledamo kaj nam lahko ponudi sodobna znanost, kaj zgodovina in nenazadnje filozofija, vede, ki so postale že del človeka samega.
Človek, ki se je razvil iz človečnjakov po najnovejših raziskavah dolguje svojo presežno maso in nagubanost možganov, in vse kar s tem pride naravni selekciji, ki je potekala znotraj vrste. V pravem pavjem stilu so se samci človečnjakov kakih 3 mil. let nazaj v savanskih nižinah centralne Afrike šopirili pred samicami s svojimi vedno bolj orjaškimi glavami, le te pa so občudovale le največje. A tu se zgodba seveda še ne konča, kajti tako kot v vseh dobrih zgodbah tudi tu potrebujemo zaplet, vrh, razplet, nedolžnega protagnoista in zlobnega antagonista. Kot vsi vemo v vseh živalih poteka notranji boj med geni, a to drži še posebej za dve skupini x in y kromosomom, kajti y, ki se je v rodu sesalcev razvil iz mutacije na x kromosomu, ki je preprečila njegovo obnavlanje in isto vračanje enakega se že od tedaj skriva pred njim, saj ga ta hoče popraviti, ga spremeniti nazaj v x in dokončno opraviti z njim ter vso spolno diferenčno navlako, ki jo prinaša. V primeru človečnjakov se je to izkazalo za zelo pomembno dejstvo, saj so se pod vplivom y kromosoma tudi samci rodu [I]homo[/I] kot marionete lutkarja začeli odločati za samice z večjo glavo, dejstvo, ki ga lahko razložimo le z latentno homoseksualnostjo, ki jo promovira y kromosom. Sledilo je neznansko povečanje lobanje, rasli so možgani, rasla je lobanja in s tem tudi kot stranski proizvod višjo inteligenco ter kulturo. Tu se je zgodil neznanski premik, ki mu ga stvastvo ni bilo priča že odkar se je neznatna molekula odločila, da je najboljša in najlepša, ter da morajo vse molekule izgledati točno tako kot ona in začela iz drugih proizvajati kopije same sebe. A tudi to stopnjo samovšečnosti človek preseže s svojim preskokom iz nature v kulturo, kajti zraven mu je kot senca mu je sledila njegova latentna homoseksulanost y kromosoma, ki tiho ždi in čaka na svoj čas. In če je bila prej le naravna in genska, se zdaj izkaže kot kulturni fenomen. Vedno znova skozi zgodovino se tako pojavlja v kratkih intervalih, ko pride iz globočnin moške psihe, in se iskristalizira kot dejansko vedenje v družbi. Tako se je zgodilo tudi v družbi zibelke naše lastne civilizacije, stari grčiji. Homoseksualnost in pederastija, sta postala povsem običajna družbena fenomena a čas še ni bil zrel za prevlado prežečega y kromosoma. Z nastopom judovsko-krščanske monoteistične misli, ki hoče pobegniti naravi človeka, poslednjim resnim bojnim krikom x-kromosoma (feminizma kot resnega seveda ne štejemo), zanj nastopijo hudi časi in latentna homoseksualnost še nikoli ni bila tako latentna, kot za časa krščanske cerkve, vsaj ko nihče ni gledal. A z nastopom liberalizma, kapitalizma in s tem kot nujno posledico, sodobne znanosti se je začela zlata doba y-a, liberalizem je zopet družbeno uveljavil homoerotične tendence, ki so bile tako dolgo izven pogleda človeške misli. Ob odkriti toleranci so preplavile svet in ni bilo več kulture, katere ne bi zaznamovali. Z odkritjem DNK, in posledičnim nespolnim razmnoževanjem, ki ga le to prinaša se za y kromosom ponovno odpira možnost dokončne nadvlade, možnost pobega izpod krempljev uničevalnega x-a, ki je skozi zgodovino živalskih vrst zreduciral y iz enake na uborno velikost. A bliža se čas sladkega maščevanja, bliža se zlata doba homoerotičnega razcveta, pobeg iz spolnega razmnoževanja in dokočen cilj celotne kulture: rast homoseksualnega duha, ki se mu ni več treba skrivati po omarah živih bitij in lahko končno polno zaživi v svojem veselem novem svetu, svetu brez žensk, brez ogroženosti, v svobodi, enakosti, bratstvu, svetu kjer bo lahko vsak ponosno nosil usnje,brke, plesal kot mu bo duša dala in svobodno zaplaval v neizmeren ocean tople vode.
Da, prav vsa človeška zgodovina je zgodovina boja za prevlado, osvoboditev in emancipacijo homoseksualnosti. Oddvojitev homoseksualnosti od sveta, emancipacija moškega od ženske, šele to je prava emancipacija človeka, šele tako bo človek končno prenehal biti pot in most, šele tedaj nastopi Jezusova tako napačno interpretirana misel: "Kraljestvo duha."
Dokler vseh prekletih pedrov ne pobijejo roboti z laserji.
In bilo je veliko veseljenja.