Kdo je zastrupil Vidku atmosfero?

Kot naivni pozitivisti ki smo, lahko v napredku znanosti najdemo vsekakršne utehe in tako nam lahko odkritje preproste skrivnosti staranja lahko nudi več kot nesmrtnost, lahko nam ponudi sam Smisel.
Staranje odgovarja vprašanju življenja kot starajočega se.
Pred kratkim, so znanstveniki odkrili, da je glavni krivec za staranje kisik, njegovi prosti radikali uničujejo naš dedni zapis in z njim vseprenesramno mešetarijo. Posledica tega je, da se celice postajajo zmeraj manj podobne originalom, napake se kopičijo in le vprašanje časa je kdaj to pelje v prerani grob. Na to smo obsojeni vsi, ki dihamo kisik, ves živalski svet združeno trpi ta podaljšani holokavst. In krivec?
Rastline. Pred njihovim razvojem v atmosferi ni bilo kisika, vsi smo le jedli in se razmnoževali (zelo verjetno vse omembe paradiža merijo prav na to dejstvo), dokler se ni sebična ekstremistična sekta življenja odločila, da jim to ni dovolj. Dogmatične rastline so začele pleniti CO2 iz atmosfere in jo zastrupljati s svojimi kemičnimi odpadki, in v ta od kisika zastrupljeni, od groze v nebo vpijoči svet smo bili vrženi vsi kasnejši organizmi. Tisto malo, kar nas ni takoj pomrlo, je začelo razvijati toleranco do rastlinskih bioloških orožij in razvijati obrambna sredstva proti rastlinskemu agresorju. Toda strup je premočan, kakršnakoli interakcija z njim nakoncu rezultira v smrti organizma, in tudi rastline, povzročitelj te naravne katastrofe, uničevalke naravnega habitata so začele čutiti posledice svojih dejanj. In po miljonih let porazov živali smo se naposled le kolektivno dokopali do rešitve. Naše najnovejše sredstvo: človek, ultimativno orožje proti rajhu rastlin, je končno začel z izvrševanjem svojega poslanstva, maščevanjem. Na poti se je sicer človek izkazal za zelo energetsko porabno orožje, toda tako to gre z naprednimi tehnologijami, sicer pa to, da človek za svoj razvoj porablja večinoma živali sploh ni pomembno, saj so živali danes le produkt rastlinskega zavojevanja, simptom radikalnega zla rastiln, ki nas je pogubil skoraj za večnost. Pa vendar bo vse to s človekom maščevano in odpravljeno, ko s planeta izbriše vsakršno obliko rastlin, bo s tem sicer pogubil tudi sebe, toda razloga za njegov obstoj tako ali tako ne bo več, njegova misija bo opravljena in spet bo napočil čas miru, ko bo vse življenje spet živelo v sožitju v paradižu prajuhe.