METULJ, METULJ, PRELEPI METULJ

Zakaj sem tako lep in barven? Zakaj tako nezno frfotam skozi od sonca obsijan travnik neskoncno dehtec po marjeticah in ciklamah? Kako naj ne zbujam zavisti ostalemu mrcesu, ki me jezno in izpod-obrvi gleda od dalec in iz tal? Me sploh lahko razlocijo od tam spodaj? Sploh me ne vidijo v moji velicini in bajni krasovitosti. Kako si drznejo! Licinke zlezem vanje, da jih od znotraj pouzijejo in se njih spremenijo v lepe barvne metulje kot sem sam, in ti bodo zaplodili nove in ti nove in tako naprej v nedogled! Mogoce bo cez cas, ko bomo na svetu le se lepi metulji vsak znal ceniti naso izjemnost in barvito frfotavost. To bodo casi Novega Imperija, ko bo ves svet odseval naso lepoto, ce jo le ne bodo zmotile te zoprne veverice z bliznjega gozda.