Iz cikla Ukradene

Svetobolje je najbolje

Kaj mi poje ptičica, ptičica sinička?
Svetobolje je najbolje, to si piši za uho,
mile jere, kisle cmere skupaj z nami pojdejo.

Kaj odmeva mi korak, ko po stezi stopa?
Svetobolje je najbolje, bodi dan na dan potrt,
jokaj, ječi, tožno piskaj, pa lahko boš bedo ujel.

Kaj mi potok žubori, ko po kamnih skače?
Svetobolje je najbolje, na vsej širni zemlji tej,
lica bleda, jok in beda, to zaklad je, hej, juhej!

***

Sejalec bede

Jaz pa pojdem in zasejem
svetobolje pri ljudeh.
V eni roki nosim temo,
v drugi roki kriv nasmeh.

Kdor otožne pesmi poje
gre po svetu krivih nog,
če mu kdo nastavi zanko,
vanjo pade kakor trot.

Jaz pa pojdem in zasejem
svetobolje pri ljudeh.
V eni roki nosim temo,
vdrugi roki kriv nasmeh.

Kalni potok, kužni veter,
siv kompost na vrh gora,
gredo z mano tja do konca
tega bednega sveta.

Jaz pa pojdem in zasejem
svetobolje pri ljudeh.
V eni roki nosim temo,
v drugi vedro dolgčasa.